Vrsta in znaki demence
Z besedo demenca opisujemo skupek simptomov, ki so posledica prizadetih delov možganov. Možgani nadzorujejo naše celotno delovanje, zato so spremembe opazne kot motnje spomina, koncentracije, jezika, izvršnih funkcij in vidno-prostorskih sposobnosti. Ti znaki demence otežujejo samostojnost pri vsakdanjih življenjskih opravilih, kot so skrb za gospodinjska opravila, finance, osebno higieno, nakupovanje, vožnja, oblačenje in hranjenje.
Kot že omenjeno je pomembno ločiti med demenco in normalnim pozabljanjem, ki je del staranja. Včasih pozabljanju lahko botruje tudi stres ali prevelika obremenjenost, v tem primeru težave s spominom izzvenijo, ko si oseba odpočije. Kapaciteta kratkotrajnega spomina pri starejših se povprečno zmanjša za približno polovico glede na kapaciteto pri osemnajstih letih. Čeprav diagnozo demence postavi izključno zdravnik, moramo biti pozorni na spremembe pri sebi in tudi svojih družinskih članih. Ker demenca lahko prizadene različne dele možganov, so zato tudi znaki demence pri osebah različni.
Demenca ni naravni del staranja, kljub temu pa se možnost za le-to s starostjo povečuje. Pojavijo se predvsem težave s kratkoročnim spominom, kar pomeni, da oseba pozablja nedavne dogodke, spominja pa se dogodkov, ki so se zgodili dolgo nazaj v preteklosti.
Ločimo več vrst demence, ki se razlikujejo glede na značilnosti, potek bolezni, pogostost pojavljanja in možnosti zdravljenja. Najpogostejša je Alzheimerjeva demenca, katere glavna značilnost so motnje spomina. Poleg te obstaja še demenca z Lewyjevimi telesci, ki se pogosto pojavlja v kombinaciji s Parkinsonovo boleznijo. Vaskularna demenca je običajno posledica več zaporednih malih do srednjih kapi in Frontotemporalna demenca, pri kateri se kot prvi znaki demence pojavijo sprememba osebnosti in še veliko drugih.
Prvi znaki demence
Postopna izguba spomina
Je eden izmed najpogostejših in najbolj poznanih znakov demence, še posebej v začetnem obdobju. Gre predvsem za pozabljanje nedavno pridobljenih informacij, ki se shranjujejo v kratkoročnem spominu. To pomeni, da se oseba ne spomni, kaj je jedla za zajtrk, še vedno pa se dobro spomni dogodkov iz mladosti. Pojavijo se lahko težave pri učenju novih stvari, pozabijo lahko pomembne datume, dogodke ali imena.
Osebnostne in vedenjske spremembe
Demenca lahko povzroči tako spremembe osebnosti kot spremembe razpoloženja. Pojavi se zmedenost, potrtost in prestrašenost. Oseba se lahko hitro vznemiri, če se znajde v okolju, ki ga ne prepozna. Na različne situacije se lahko začne odzivati v nasprotju z družbenimi pričakovanji (npr. se smeji ob slabi novici). Ne smemo pozabiti, da lahko pride do agresivnega vedenja, ki je posledica občutka izgubljenosti in nemoči.
Težave pri govoru in iskanju besed
Oseba z demenco težko sledi pogovoru ali se vanj vključi. Zgodi se lahko, da sredi pogovora umolkne in ne ve kako nadaljevati. Občutek ima, da ima besedo »na koncu jezika«, a je ne more izgovoriti. Lahko se zgodi, da vedno znova ponavlja ena in ista vprašanja in zgodbe. Težave se lahko pojavijo tudi pri razumevanju govora drugih.
Upad intelektualnih funkcij
Pojavijo se težave pri načrtovanju ali pri reševanju problemov. Za določena opravila, ki jih je oseba prej opravila brez težav, sedaj potrebuje veliko več časa. Težko se odloči in pogosto sprejema neustrezne odločitve (npr. se neprimerno obleče, se pusti prepričati goljufivim prodajalcem). Težave se pojavijo pri ravnanju z denarjem in spremljanjem mesečnih prejemkov.
Težave pri vsakodnevnih opravilih
Osebam z demenco predstavljajo težave vsakdanja in rutinska opravila, kot je kuhanje, vožnja v poznan kraj, igranje priljubljene igre. Posledica tega je, da oseba opusti opravila, ki jih ne obvlada več. Ena izmed posledic je lahko tudi kopičenje stvari in hrane.
Iskanje in izgubljanje stvari
Osebe z demenco pogosto pospravljajo stvari na neobičajna mesta, izgubljajo predmete in se ne morejo vrniti v mislih nazaj na prejšnje korake. Pogosto nekaj iščejo, preverjajo ali pa obtožujejo druge, da jim kradejo.
Zapiranje vase in izogibanje družbi
Oseba z demenco začne trajno opuščati delovne obveznosti, družabne aktivnosti, konjičke ali ukvarjanje s športom. Ne spremlja več svoje najljubše ekipe in opusti priljubljeni konjiček. Pogosto trdi, da se ne počuti dobro in se zaradi sprememb, ki jih doživlja, izogiba družbi.
Ponavljanje istih vprašanj in zgodb
Oseba z demenco nam lahko isto vprašanje ali zgodbo ponovi tudi desetkrat na dan. To pa ne pomeni, da ni slišala našega odgovora. Zaradi značilnosti bolezni se naših odgovorov ne spomni več, oziroma pozabi, da nam je že povedala določeno zgodbo. Zelo pomembna je naša umirjenost in potrpežljivost, tudi če to pomeni, da isti odgovor ponovimo večkrat dnevno.
Spremembe čustvovanja in razpoloženja
Oseba z demenco lahko postane zelo pasivna, zdolgočasena in izgubi zanimanje za stvari, ki jih je prej rada počela. Značilna so hitra in izrazita čustvena nihanja, včasih brez očitnega razloga. Čustveno izražanje je lahko v določenem trenutku popolnoma neustrezno (npr. žalost ob veseli novici), lahko pa čustev sploh ne pokaže. Vedeti moramo, da so čustva še vedno prisotna, četudi jih ne more izraziti. Včasih so prisotne tudi težave v verbalnem izražanju, zato se lahko oseba z demenco tudi zapre in umakne v svoj svet.
Težave pri krajevni in časovni orientaciji
Oseba z demenco ima težave pri časovni in krajevni orientaciji. Ne zaveda se datuma, letnega časa ali leta. Težko razume nekaj, kar se ne dogaja v tem trenutku, mnogi imajo težave s kratkotrajnim spominom. Težave se lahko pojavijo pri orientaciji v prostoru. Med sprehajanjem se lahko izgubi in ne ve od kod je prišla ali kaj je tam počela, niti kam je namenjena.