Ureditev prostora
Če najprej pričnemo z bolj splošnimi nasveti za ureditev prostora, bi v prvi vrsti želeli poudariti pomen naravne svetlobe čez dan in pa pomembnost dobre osvetlitve oz. vidljivosti v temi. Poleg tega za bolj varno in samostojno bivanje priporočamo namestitev držal in oprijemal po celotnem bivalnem prostoru ter pomembnost praznega prostora z namenom lažjega prehajanja oz. gibanja med prostori. Ob tem je potrebno nameniti pozornost tudi materialu tal, ki naj bo prijeten za hojo in predvsem nedrseč, npr. vinil.
Priporočena širina prehodov med opremo (omare, mize, počivalniki ipd.) naj bo 100 cm. Pomembno je, da tla niso spolzka ali gladka, prav tako niso primerne drseče preproge ali predpražniki pred vrati. Pomembno je, da so materiali trpežni, prijetni in enostavni za vzdrževanje, počivalniki ipd. pa iz mehkega tekstila.
Prav tako priporočamo lahkotne, umirjene in pomirjujoče barve brez pretiranih vzorcev. Svetujemo mehko in če je mogoče naravno svetlobo, brez bleščanja in odsevov, z možnostjo zatemnitve in z dobro vidljivostjo v temi.
Za starejše osebe je prav tako pomembna osvetlitev bivalnega prostora, saj je svetlejši bivalni prostor bistveno v pomoč osebam s poslabšanim vidom. Pohištvo naj bo v prostoru umeščeno tako, da čim manj ovira vstop svetlobe skozi okenske odprtine globoko v prostor. Še posebej pomembna je svetlost v kuhinji, saj sama stropna luč po navadi ne oddaja ustrezne osvetlitve. Svetlobne pogoje na tem delu se lahko izboljša z nadpultnimi LED trakovi. Priročne in dobrodošle so tudi omarice z izvlečnimi predali.
Spalnica
Glede na splošne smernice je priporočeno, da spalnica zagotavlja udobje, sedišče z visokimi naslonjali in ustrezno višino postelje. Prav tako priporočamo možnost spreminjanja jakosti svetlobe, in sicer od zatemnitve na oknih do stikal za uravnavanje jakosti luči.
S pomočjo različnih osvežilcev zraka ali eteričnih olj naj se zagotavlja čim bolj prijeten vonj. Vključuje naj prepoznavne elemente. S pomočjo barvnih oznak, napisov na gumbih daljincev in prilagojenih orodij pa naj se spodbuja samostojnost.
Če je oseba v slabšem stanju in v spalnici preživi večji del dneva, takšna soba predstavlja osrednji bivalni prostor. Ureditev prostora je v takšnem primeru še toliko bolj pomembna. Ob tem je ključno, da so osebi najpogosteje uporabljeni predmeti na dosegu roke, postelja pa dostopna iz vseh treh strani. Prav tako je priporočljiv domofon, preko katerega oseba lahko komunicira z osebo pred vhodnimi vrati in ji s pomočjo pritiska na gumb odklene vhodna vrata. Oprijemala, kljuke in ročaji v prostorih naj bodo na višini od 90-110 cm.
Kopalnica
V primeru gibalne oviranosti ali invalidnosti je bistveno, da je ureditev prostora takšna, da je kopalnica čim bližje sobi. S tem starostnik in tudi tisti, ki zanj skrbi, porabita manj časa in energije, ob tem pa jima delo olajša tudi zadostno širok vhod v kopalnico. Vrata v kopalnico naj bodo drsna ali pa naj se odpirajo iz prostora kopalnice. Svetla širina vrat za uporabnike na invalidskem vozičku naj ne bo manjša od 85 cm.
Za uporabnike na invalidskem vozičku naj bo v središču kopalnice zagotovljen prazen prostor s polmerom 75 cm. Umivalnik naj bo vgrajen konzolno tako, da se oseba na invalidskem vozičku lahko zapelje pod pult oz. umivalnik, pipa pa naj ima primeren daljši ročaj, da ga uporabnik brez težav doseže.
Ob tem je pomembno, da za bolj samostojno in varno uporabo kopalnice poskrbimo za namestitev dodatnih ročajev brez ostrih robov in pa senzor gibanja. Pozornost moramo nameniti tudi višini straniščne školjke, saj je za starejše primernejše višje postavljeno sedišče školjke. Za prilagoditev le-tega uporabimo nastavek za prilagoditev višine straniščne školjke.
Zaradi slabše gibljivosti in stabilnosti starejših oseb, je prav tako priročnejša uporaba prhe (prha v nivoju tlaka) in kopalnega stola namesto uporabe kadi. Ob tem je ključni poudarek, da tla ne drsijo.
Senzorični elementi
S starostjo je naše gibanje vedno bolj omejeno, kar pomeni, da smo vedno manj izpostavljeni različnim novim stimulusom iz okolja. Slednje lahko negativno vpliva na naše počutje in zdravje. Da to preprečimo, si lahko pomagamo s senzoričnimi elementi, ki zajemajo široko področje čutnega zaznavanja preko različnih čutil: vid, sluh, tip, vonj in okus. Senzorični elementi spodbujajo dinamično raziskovanje z uporabo čutil, hkrati pa v ospredje postavljajo sprostitev uporabnika. Poleg tega pozitivno vplivajo na ljudi z demenco, saj vzdržujejo nivoje delovanja čutil, vzbujajo občutke ugodja, sprostitve in pomirjenosti. Prav tako spodbujajo boljše sodelovanje in večje vključevanje v aktivnosti ter zmanjšujejo pasivno in agresivno vedenje.
Stvari, ki so priporočene, so uporaba različnih tekstur in masažnih aromatičnih olj, svetlobna stimulacija, poslušanje glasbe, vrečke z različnimi vonji, projekcije na blago in naprave z nežno vibracijo. Interakcija naj ne bi bila kompleksna, omogočala naj bi, da se lahko oseba osredotoči na eno stvar in sama izbere predmete, ki jo zanimajo.
Primeri teh elementov so: manjše prizme na oknih, ki lomijo svetlobo in ustvarjajo zanimiv vzorce na stropu, mehurčaste luči ali manjši sobni projektorji. S pomočjo dišečih vrečk, eteričnih olj ali dišav lahko ustvarimo prijeten in pomirjujoč vonj, kot so na primer vrečke iz bombaža, napolnjene s sivko. Za možnost ustvarjanja za ljudi z demenco pa svetujemo tudi termalne folije. Barva se odziva na spremembo v temperaturi in tako tvori površino, kjer se lahko riše z rokami, risba pa se počasi spreminja in izginja.
Zunanji prostori
Obstaja kar nekaj smernic za ureditev prostora, ki so primernejše za starejše, in sicer za zunanje površine. Zunanji prostor naj bo oblikovan kar se da trajnostno, uporabi pa naj se nezahtevno in samozadostno rastlinje. Prav tako se lahko zbira deževnico in kompost za zalivanje ter gnojenje. Poti naj bodo kar se da nedrseče, dobro pa je tudi, če lahko na vrtu zagotovimo senčni prostor za počitek in preživljanje časa zunaj.
Na vrt lahko dodamo različne možnosti za aktivnosti in tako privabimo osebo k vsakodnevni interakciji z naravo. Eden od načinov za spodbujanje tega so visoke grede, ki omogočajo lažje vrtnarjenje za starejše in ljudi na vozičkih ter spodbujajo njim znano aktivnost. Vedno je dobro, da se vzpostavi tudi stik z živalmi, saj več raziskav govori o terapevtskih učinkih le-teh na starejše. Tu si lahko pomagamo z raznimi ribniki in ptičjimi krmilnicami.
S pomočjo raznih dišečih rastlin in manjših vodnih elementov lahko na vrt dodamo tudi senzorično stimulacijo. Pri zasaditvi je dobro, da vključimo tudi zimzelene rastline, da je vrt privlačen tudi v zimskih mesecih. Priporočeno je tudi, da si pri oblikovanju pomagamo z znanimi predmeti, recimo da nekaj cvetlic posadimo v staro samokolnico.
