Pomoč z umetnostjo
Pomoč z umetnostjo je mlada znanstvena disciplina, kjer skozi proces doživljanja, izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi vplivamo na posameznikovo počutje. Njen cilj ni dovršena umetniška stvaritev, pomemben je proces, ki je usmerjen k osebnostni rasti in samouresničevanju posameznika. Glede na umetnostni medij, s pomočjo katerega poteka proces, so danes najbolj uveljavljene pomoči na področjih likovnih, dramskih, glasbenih in gibno-plesnih dejavnosti.
Pomoč z umetnostjo lahko kot neinvaziven pristop dela doprinese k izboljšanju počutja starejših ljudi in jim dvigne kvaliteto življenja. Največkrat se izvaja z glasbo ali likovnim izražanjem. Pomembno je, da se glede na specifičnost vsakega uporabnika določi oblika obravnave, ki je najprimernejša zanj in bo imela največ pozitivnih učinkov.
Več raziskav potrjuje, da glasba ugodno vpliva na vitalne funkcije starostnikov in na njihovo psiho-fizično počutje. Za vsakega posebej je potrebno pripraviti izbor glasbe, saj ljube in znane melodije aktivirajo avtonomni živčni sistem, vplivajo na srčni utrip, dihanje, krvni tlak in raven hormonov v telesu.
Glede na sposobnost uporabnika se lahko izvaja pasivno (poslušanje personalizirane glasbe preko slušalk) ali aktivno, kjer gre za globlji terapevtski proces, saj se preko različnih pristopov dosega drugačne in predhodno zastavljene cilje. Posamezniki pridejo do občutkov, spoznanj, problemov ali spominov, o katerih se pogovorijo, hkrati pa se aktivirajo kognitivne in motorične sposobnosti.
Pomoč z likovno umetnostjo
Pri likovno–terapevtski obravnavi končna kreacija ni pomembna. Pomemben je proces, ki govori sam zase, likovni izdelek pa služi kot orodje oziroma izhodišče za pogovor. Ustvarjalni proces je zdravilen in zvišuje kakovost življenja. Preko njega se uporabniki lažje izražajo in komunicirajo o svojem notranjem doživljanju. Pri obravnavi se uporablja likovni material in tehnike, ki konkretno služijo hitri ekspresiji čustev in niso likovno zahtevne.
Pomoč z glasbo
V veliki večini imamo glasbo vsi radi, saj smo v stiku z njenimi osnovnimi elementi, kot sta ritem in ton, še preden pridemo na ta svet. Gotovo ste kdaj v življenju doživeli, da vam je glasba pričarala nasmeh na ustih ali solzo v očesu, povzročila hiter utrip srca in vas naježila. Poznana in ljuba glasba vzbudi pozitivna čustva in spomine, povzroči radost in veselje, zmanjšata se vznemirjenost in stres. Poslušanje glasbe lahko služi tudi kot intervencija za preusmerjanje pozornosti. Deluje kot pomoč pri dejavnostih v smislu zaposlitve uporabnika, medtem ko imamo druga opravila ali pa za lažje delo z njim, saj ga s poslušanjem njemu ljube glasbe nekoliko zamotimo in sodelovanje lepše steče. Po drugi strani s poslušanjem glasbe lahko dosežemo psiho-fizično aktivacijo, izboljšamo razpoloženje in spodbudimo gibanje.
Aktivnost je primerna za vsakega in v vseh življenjskih obdobjih. Poseben pomen pa pripisujejo tej aktivnosti pri delu s starostniki s slabim funkcionalnim stanjem, še posebej pri obolelih za demenco.
Izbira glasbe
Izbira glasbe, ki se predvaja uporabniku, je ključen del te aktivnosti, zato mora biti skrbno načrtovana. V kolikor uporabnik ni zmožen sam povedati in sestaviti seznama zaradi pešanja spomina, je potrebna vključitev svojcev v proces načrtovanja.
Izbrana glasba mora biti takšna, da bo imela veliko verjetnost pozitivnega učinka na uporabnika in je bila kakorkoli povezana s kakšnim od pozitivnih življenjskih izkušenj ali dogodkov. Personalizirano glasbeno listo je potrebno v nekaj začetnih poslušanjih preveriti in jo nato še modificirati. Hkrati je treba osebi zagotoviti primeren in udoben položaj, določiti jakost zvoka, periodično izvajanje ter nenazadnje poskrbeti za skrbno shranjevanje in razkuževanje opreme.
