Aktivnosti za osebe z demenco
Ne glede na vrste demence, osebam z demenco pogosto primanjkuje motivacije, nekatere aktivnosti jim ne predstavljajo nobene dodatne vrednosti, če jih ne zmorejo izvesti na način, kot so jih izvajale do sedaj. Ponavljajoča se težava pri opravljanju nalog lahko predstavlja boleč opomin na napredujočo bolezen. Ob tem pa se pojavlja vprašanje osebnega ponosa, saj osebe z demenco velikokrat ne želijo, da bi bile šibke in nemočne pred drugimi. Ne želijo torej pokazati, da nečesa ne zmorejo opraviti ali narediti enako dobro kot so to lahko storile do sedaj. Pomembno je torej, da naredimo čim več za ohranitev njihove motivacije.
Pri načrtovanju aktivnosti izhajamo iz želja, izkušenj in zanimanj osebe ter vrste demence. Aktivnosti prilagajamo vsakemu posamezniku in se pri tem osredotočamo na proces izvajanja aktivnosti in ne na končni rezultat. Pri oblikovanju aktivnosti je pomembno, da izhajamo iz življenjske zgodbe posameznika. Zaradi izgube spomina in upada kognitivnih funkcij potrebujejo pomoč pri obuditvi pomembnih dogodkov njihovega življenja.
Nasveti pri izvajanju aktivnosti
- Izvedbo aktivnosti poskusite načrtovati ob približno istem času vsak dan.
- Izbrano aktivnost povežite s spretnostmi, ki jih oseba z demenco še ima.
- Aktivnost razdelite na korake, npr. osebi pripravite ali podajte oblačila v vrstnem redu kot jih mora obleči.
- Spodbudite osebo k izvedbi aktivnosti, četudi tega ne zmore v celoti. Samostojna izvedba že samo enega, predvsem zadnjega koraka, lahko povzroči občutek dosežka.
- Pomagajte, kadar je potrebna pomoč. Bodite potrpežljivi in se za nudenje pomoči ne odločite prehitro, ker oseba z demenco za izvedbo aktivnosti potrebuje več časa.
- Vaša navodila naj bodo kratka in preprosta. Podkrepite jih z demonstracijo ali vodenjem, predvsem v naprednejši fazi demence.
- Prepričajte se, da oseba ne čuti, da jo nadzirate ali kritizirate na kakršenkoli način. Izogibajte se vprašanju zakaj. Pazite na svoj ton glasu in besede, ki jih uporabljate. Poskusite si predstavljati, da ste oseba, ki prejema pomoč in govorite na način, ki bi vam bil v pomoč, če bi bili na njenem mestu.
- Opazujte ali oseba ob izvedbi aktivnosti postane nemirna, saj vam na ta način sporoča, da aktivnosti ne zmore.
- Dovolite, da oseba aktivnost zgolj opazuje, če ji to predstavlja večji užitek.

V katere aktivnosti lahko poskusite vključiti osebo z demenco?
Skrb za higeno in gospodinjska opravila
Glavne aktivnosti pri skrbi za higieno so izbira oblačil in oblačenje, umivanje zob in obraza, ličenje (mazanje s kremo in uporaba ličil), česanje, tuširanje in kopanje, britje ter urejanje nohtov (striženje, piljenje in lakiranje). Med gospodinjska opravila spadajo priprava obroka in pospravljanje (priprava mize, lupljenje, rezanje, mešanje, zlaganje posode v pomivalni stroj, brisanje posode, zlaganje posode v omare), čiščenje (pometanje, sesanje, brisanje prahu), zlaganje in razvrščanje perila, postiljanje postelje, skrb za hišne ljubljenčke, hranjenje in sprehajanje.













Zunanje in telesne aktivnosti
Med zunanje aktivnosti oz. dela v zunanjih prostorih spadajo: zalivanje rož in vrta, grabljenje trave in listja, sajenje in na koncu pobiranje pridelkov. Možnosti za telesne aktivnosti za vse vrste demence pa so sprehodi, joga, ples, razgibavanje stoje ali sede.
Ustvarjalne in miselne aktivnosti
Ustvarjalne aktivnosti predstavljajo npr. risanje in barvanje, kreativne tehnike iz različnih materialov (glina, FIMO masa, Das masa), ročna dela (šivanje, pletenje, kvačkanje, klekljanje, vezenje) in poslušanje glasbe ali petje.
Miselne aktivnosti za ohranjanje miselne vitalnosti so: sestavljanje sestavljank, igranje šaha oz. premikanje figur, igre s kartami ter branje.













Verske in druge aktivnosti
Verske aktivnosti, ki prav tako aktivirajo telo in duha so: molitev, branje verskega gradiva in poslušanje ali gledanje verskih obredov.
Pomembne oblike aktivnosti, ki jih lahko izvajamo v domačem okolju in ki pozitivno vplivajo na počutje osebe z demenco pa je tudi obujanje preteklosti (gledanje albumov, predmetov, povezanih s človekom), pripovedovanje zgodb, gledanje televizije (film, koncert) ali pogovor s sorodniki preko telefona ali video klica.
Struktura dneva in rutine
Ne glede na različne vrste demence je pomembno, da uravnovesimo tako dnevni kot tudi nočni ritem. Pri tem je pomembna struktura dneva, rutine in navade ter cikel spanja. Rutine so ustaljena zaporedja aktivnosti in dejavnosti katere izvaja oseba in s tem ustvarjajo strukturo vsakodnevnega življenja, pri čemer lahko pripomorejo k zdravju ali pa nanj vplivajo negativno. Navade se nanašajo na določena avtomatska vedenja, ki so lahko koristna in osebi olajšajo delovanje v vsakdanjem življenju ali pa so negativne, tj. razvade.
Pri dnevni rutini igra pomembno vlogo spanec, saj je v primeru pomanjkanja spanja posledica zmanjšana koncentracija in pomnjenje. Prav tako z leti spanec postane vedno krajši in rahlejši. Poleg tega dnevna rutina pozitivno prispeva k občutenju kakovosti vsakdana, z osredotočanjem na socialne interakcije in krepitev občutka varnosti.
V zgodnji fazi demence se oseba običajno dobro zaveda svojih rutin oziroma ji le-te dajejo občutek varnosti. Tudi izvajanje le-teh osebi uspeva v celoti ali vsaj delno brez pomoči, s čimer ohranja identiteto. Kasneje se rutine spremenijo zaradi napredovanja vrste demence. Želja po vrnitvi k starim rutinam lahko povzroči nesoglasja z bližnjimi. V srednji fazi demence so rutine večinoma sestavljene iz avtomatičnih fizičnih gibanj (npr. aktivnost umivanja zob). Tudi tukaj lahko pride do verbalnih in fizičnih nesoglasij, kadar je določena aktivnost pretežka in je oseba z demenco ne zmore več izvajati.
Zjutraj
- zbujanje
- jutranje urejanje
- zajtrkovanje
Dopoldne
- aktivnosti po izbiri
Popoldne
- priprava in uživanje obroka
- počitek, ki ni predolg
- aktivnosti po izbiri
Zvečer
- priprava in uživanje obroka
- aktivnosti po izbiri
- urejanje pred spanjem